Mobing ali trpinčenje že dolgo ni več samo modna muha ali samo všečen izraz, ki se dnevno pojavlja na vsakem koraku.

Trpinčenje na delovnih mestih je postalo prepoznaven in priznan tudi s strani vseh pravnih in strokovnih institucij pri nas, vedno večji problem, s katerim se soočajo mnogi delodajalci, ne glede na dejavnost ali velikost.

Pojav trpinčenja ima pri nas kratko zgodovino, kot tudi strokovno in pravno podlago. Prve raziskave o pojavih mobinga so se v Sloveniji začele v začetku tega tisočletja. Raziskave v zadnjih letih (Inštitut na medicino dela, prometa in športa 2008) pa govorijo o tem, da je pri nas doživelo nekatero od oblik neustreznega vedenja na delovnem mestu kar 10 procentov zaposlenih, pojav mobinga pa 1,5 procenta.

Mobing je v Sloveniji zakonodajno zelo dobro urejen, saj ga ureja 10 predpisov, med katerimi sta glavna Ustava RS in pa Zakon o delovnih razmerjih.

Mobing je v Sloveniji prepovedan, iz česar sledi, da je lahko tudi ustrezno sankcioniran.

Zelo pomembna je sama definicija trpinčenja ali mobinga, ki govori, da je to PROCESNO IN NAČRTNO DELOVANJE, KI SE DOGAJA VSAJ ENKRAT TEDENSKO V OBDOBJU 6-ih MESECEV ALI POGOSTEJE.

Velja si zapomniti tudi zelo pomemben podatek da: ENKRATNI KONFLIKT ŠE NE POMENI MOBING!

Kaj mora imeti delovna organizacija urejeno glede mobinga?

Zakonske podlage za obravnavanje mobinga:

3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih

(Ur. l. RS, št. 103/07) pravi:

Prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu

(1) Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe.

(4) Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

16. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih

(Ur. l. RS, št. 103/07) pravi:

Varovanje dostojanstva delavca pri delu

(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Torej delodajalec mora imeti sprejete in uvedene določene ukrepe za preprečevanje mobinga na delovnih mestih. Prav tako mora imeti delodajalec na voljo primerne ukrepe za reševanje morebitnih primerov mobinga v delovni organizaciji.

Osnovni ukrepi morajo biti navedeni že v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki je nadalje tudi podlaga za izdelavo in sprejetje potrebnih internih aktov glede preprečevanja in reševanja mobinga v delovni organizaciji.

Preprečevanje in reševanje mobinga na ravni organizacije – zahteve in priporočila:

Formalne:

• Izdelati in sprejeti je potrebno interni akt (pravilnik) o preprečevanju mobinga v delovni organizaciji
• Izdelati oceno tveganja za pojav in mobinga
• Določiti usposobljenega svetovalca ali pooblaščenca za mobing

Neformalne:

• Izobraževanje vseh v organizaciji na temo mobing
• Izdelava internega priročnika o mobingu
• Sprememba organizacijske kulture
• Sprememba organizacije dela
• Sprememba in izboljšanje stila vodenja

Naloge pooblaščenca – storitve, ki jih nudimo:

• Usposabljanje zaposlenih na temo mobinga
• Izdelava Pravilnika o preprečevanju mobinga ali preverjanje ustreznosti le teh
• Izdelava ocene tveganja glede mobinga v delovni organizaciji
• Sprejemanje prijav žrtev mobinga
• Preverjanje vseh parametrov prijave, ugotavljanje ustreznosti prijave za nadaljnje postopanje
• Komunikacija z žrtvijo, nepristransko svetovanje
• Sodelovanje v komisijah, ki obravnavajo posamezne primere v delovnih organizacijah, kot zunanji pooblaščenec